Vsak dan? Vsak dan.

Ravnokar sem 10 minut ležala v šavasani po ne preveč naporni enourni vadbi in najprej skušala domisliti začetek tega zapisa, pa splanirati jutrišnji dan, pa ...- potem pa sem raje delala to, kar naj bi joga mama v šavasani počela. Nič. Z vsakih izdihom sem praznila glavo in sproščala mikro napetosti po telesu. Včasih sem komaj zdržala minuto, dve. Danes mi 10 minut ležanja na hrbtu mine kot blisk :-).

Ste že slišali za to, da naj bi človek jogo vadil vsak dan? Mislim, res vsak dan (mogoče z izjemo nedelje)? Pa ste to vzeli resno? Sama namreč nisem. Do nekaj mesecv nazaj. "Prestop" sem naredila šele z Iyengar jogo. Odkar vadim to najbolj čisto in zame tudi najbolj naporno obliko joge (aštangisti, sori!), so se stvari začele premikati.
Prej sem sicer že kdaj vadila vsak dan, nekaj dni, pa potem nehala. Potem je prišlo obdobje, ko sem veliko učila, vsak dan po nekaj ur, pa sploh nisem pomislila, da bi vadila sama zase. In potem, ko naj bi prišel moj čas, ko bi se morala začeti resno izobraževati (takrat je bil moj džir pilates, pilates joga..), sem zanosila. Nekaj časa sem učila in vadila noseča, hodila bruhat med uro, kar je bilo precej neugledno. Potem sem si vzela dooolgo pavzo, rodila in se razvajala z ljubeznijo. In ko sem se spet sestavila, je bila slika jasna. Vedela sem, česa ne bi več :-). In čutila sem svoje telo, veliko bolje. Vedelo je, kaj mu paše. Ko sem našla, kar sem iskala, je bilo samo še vprašanje logistike, usklajevanja urnikov in nekaj malega discipline. Ah, kaj lažem. Veliko discipline. Več, kot sem jo kdajkoli potrebovala za karkoli. Evo. Pa sem povedala. Hudičevo naporno se je vsak dan zbrcat v zadnjico in narediti nekaj zase.

Kako najti motivacijo je najbolj pogosto vprašanje, ki je vedno aktualno. Vsak dan skuša moja oh kako prefrigana glava najti izgovor. Vsi so prepričljivi. Včasih jim popustim, pa imam potem slabo vest. Ampak vse večkrat zmaga jogica. Sedem nanjo, umaknem Megi (moja mačka, ki najraje leži na jogici, takoj, ko jo razgrnem in po možnosti tudi takrat, ko vadim), in začnem. Včasih naredim le eno pozo, pa malo pranajame, drugič delam, da teče z mene. A v svojo oazo se vrnem vsak dan.