Tokrat prebolevam eno žlahtnejših oblik, pri kateri mi glava utripa in me bolečina preseka vedno ko dvignem glavo. Tudi pri kimanju. Poznam že vse farmacevtske izdelke na to temo, prisežem. (Pa se jim sicer izogibam kot hudič križa, jogijski predsodki, pač. Kar gre z naravo, naj gre z naravo.)
V glavnem, tu je druga slaba plat samostojne kariere - nimaš časa odležat in odpočivat bolezni.
Nazadnje sem prebrala, da prehladov ne povzročajo virusi in bakterije - kar že vemo, kajne - ampak slab sistem "čiščenja". Limfa in kri ne zmoreta odplakniti vseh strupov in drugih neugodnih stvorov iz prizadetih dihal, če jima to preprečujejo vozli v ramenih, trd vrat in boleč hrbet. Zveni znano? Stres, po domače. Tu vstopi še en pomeben faktor: kronična suhost naših občutljivih sluznic. Hitro nastane začaran krog skrbi in bolezni in skrbi in...
Ukrepi: vsakih 20 minut ali pogosteje srkam vročo vodo. Vadim restorativno jogo, s poudarki na inverzijah. Ne jem ničesar mlečnega ali belomočnega niti belega sladkorja (khm, včasih čokolado...). V ušesa si kapljam olje in jih mašim z vatko. Na radiatorje polagam mokre brisače. Inhaliram žajbljev čaj. Ni da ni.
Mogoče bo zdaj bolje - po včerajšnjem izpitu iz anatomije (ki sem ga pisala povprečno, površno, ampak z olajševalno okoliščino vročine) me je kot po čudežu skoraj povsem nehal boleti vrat.
Da ne bo izpadlo, da samo trpim ;-) - takole je bilo videti en dan preden so moji sinusi klonili. Vem, s smučanjem jim nisem naredila prevelike usluge, niti sebi, a bilo je nepozabno!
PS Če ima kdo še kak nasvet, bom zelo hvaležna!