nedelja, 29. januar 2012

Sinusi, za vedno

Z vnetimi sinusi se borim odkar sem tule z vami, torej že leto in pol. Pa se ni začelo takrat. Akutno je postalo, ko sta mojidve začeli obiskovati vrtec. Vrtec je zakon v vsem razen v bogastvu in trdoživosti raznoraznih prehladnih virusov. (To je tudi ena od slabših plati poučevanja joge za otroke. Biti morate super odporni! Skoraj vedno kdo kiha, kašlja ali razkazuje zelenca v nosku...)

Tokrat prebolevam eno žlahtnejših oblik, pri kateri mi glava utripa in me bolečina preseka vedno ko dvignem glavo. Tudi pri kimanju. Poznam že vse farmacevtske izdelke na to temo, prisežem. (Pa se jim sicer izogibam kot hudič križa, jogijski predsodki, pač. Kar gre z naravo, naj gre z naravo.)

V glavnem, tu je druga slaba plat samostojne kariere - nimaš časa odležat in odpočivat bolezni.

Nazadnje sem prebrala, da prehladov ne povzročajo virusi in bakterije - kar že vemo, kajne - ampak slab sistem "čiščenja". Limfa in kri ne zmoreta odplakniti vseh strupov in drugih neugodnih stvorov iz prizadetih dihal, če jima to preprečujejo vozli v ramenih, trd vrat in boleč hrbet. Zveni znano? Stres, po domače. Tu vstopi še en pomeben faktor: kronična suhost naših občutljivih sluznic. Hitro nastane začaran krog skrbi in bolezni in skrbi in...

Ukrepi: vsakih 20 minut ali pogosteje srkam vročo vodo. Vadim restorativno jogo, s poudarki na inverzijah. Ne jem ničesar mlečnega ali belomočnega niti belega sladkorja (khm, včasih čokolado...). V ušesa si kapljam olje in jih mašim z vatko. Na radiatorje polagam mokre brisače. Inhaliram žajbljev čaj. Ni da ni.

Mogoče bo zdaj bolje - po včerajšnjem izpitu iz anatomije (ki sem ga pisala povprečno, površno, ampak z olajševalno okoliščino vročine) me je kot po čudežu skoraj povsem nehal boleti vrat.

Da ne bo izpadlo, da samo trpim ;-) - takole je bilo videti en dan preden so moji sinusi klonili. Vem, s smučanjem jim nisem naredila prevelike usluge, niti sebi, a bilo je nepozabno!


PS Če ima kdo še kak nasvet, bom zelo hvaležna!

petek, 20. januar 2012

Akademija Mali Buda

Ali za učenje otroške joge potrebujemo jogijsko znanje?


Odkrito? Mislim, da za kakršno koli specializirano, ali sploh kakršnokoli poučevanje, potrebujemo znanje. In ja, mislim, da za poučevanje joge, še posebej otroške, potrebujemo veliko znanja. Poučevanje je odgovornost. Poleg ljubezni in talenta je potrebnega tudi veliko dela, tako pač je. Zgodbice o tem, da joga za otroke ni nič posebnega, da je vse skupaj itak bolj igra, me ne prepričajo. V igri so velike stvari - otroci, njihova telesa, njihovi umi, njihova prihodnost! (Ko sem se pred več kot 3 leti lotila vsega skupaj, me je pomanjkanje jogijskega znanja (pa sem se z jogo ukvarjala že skoraj 15 let) pripeljalo do Iyengar joge. Ta je edina znala potešiti mojo joga lakoto.)

Žal sem tak pristop na izobraževanjih za učitelje otroške joge vedno pogrešala. (Čisto mogoče je, da je to stvar mojega piflarskega značaja. Želim si vedeti, na primer, zakaj moram koleni v trikonasani iztegniti, kaj se zgodi, če ju ne in kako lahko to naredim varno in učinkovito...) Vselej je bila v ospredju zabava, igra, kako narediti jogo čimbolj privlačno - a povem vam, otrokom je joga itak všeč. Radi opazujejo svoje telo, kako počne različne reči in uživajo v napredku. Igre, pripomočki, vse to je super, a dlje kot učim, manj jih uporabljam. Otroci, joga in pravljica, to je to.

Zato bom Akademijo Mali Buda zastavila zares - jogijsko predznanje sicer ni pogoj, ampak zato bo tečaj potekal v dveh delih, in vmes bo treba vaditi jogo. In nadaljevati. Tudi če je prej niste, bo treba začeti. Brez JOGE ni Pravljične joge. In pot se ne zaključi tukaj! Verjamem, da si otroci zaslužijo res kvalitetne učitelje in vsi, ki bodo končali tečaj, bodo lahko učili JOGO. Pravljično, že res, a z vsemi vrednotami in razsežnostmi velike joge.

PS Semester smo uspešno zaključili, mali jogiji so dobili diplome, novo polletje Pravljične joge začnemo prvega februarja :-). Se vidimo!!!