nedelja, 25. september 2011

Terapija

Je joga pobeg? Je le oblika odklopa iz prekrutega sveta, iz dolgočasne rutine vsakodnevnega življenja, beg od odgovornosti, obveznosti? Je joga mamilo? In kaj se zgodi, če je "zadet" le eden od partnerjev?

Hjam, nočem biti fatalistična :-). Dejstvo je, da vsakršno pretiravanje vodi k oddaljevanju od cilja, četudi le podaljšuje potovanje. Čisto mogoče, da je joga vse zgoraj našteto. Ima pa resno pomanjkljivost, če gledam nanjo kot na omamno sredstvo - je presneto naporna. Občutek ugodja, ki pretresa telo, vsi ti hormoni sreče, ki se sprostijo in medejo čute, do vsega tega ni enostavno priti.

Če mi je dolgo časa največ pomenil občutek miru, ki sem ga čutila po dobri vadbi - saj veste, ko Um končno upočasni skakanje in se včasih celo pusti pokriti z odejico in uspavati - danes opazim tudi drobne zmage na poti. Ne, joga ni tekmovalna, vsaj ne v smislu primerjanja s kolegi jogiji. A sama s sabo vseskozi tekmujem, ne popuščam, čeprav vem, da grem na živce že skoraj vsem okoli sebe. Ko premagam Lenobo... Ko ugotovim, kako premakniti palca na stopalih... Ko mi uspe v Širšasani začutiti breztežnost, za hip... Ko najdem potrpežljivost za staromodno kuhanje marmelade. (O, ja leto je naokoli!!!!! Spet sem plezala po drevesih in nabirala najslajše slive na svetu in ravnokar mi že tri ure na štedilniku vre lonec najboljše marmelade na svetu, čakam, da se naredijo tisti mali zvitki iz češpljevih luščin, mnjam. Brez dodatkov, razen ščepca cimeta, vanilije, malce javorjevega sirupa... Pa da vidimo.)

Na fotki = Paschimottanasana. Pogled vase, razkošen razteg hrbta in zadnjih stegenskih. Nekaj za nedeljo zvečer. 

Foto Mateja Jordovič Potočnik

sobota, 17. september 2011

Kengurujčki

Kengurujčki so v resnici zanimiva, zabavna skupina staršev in otrok, ki se je odločila nekaj zadnjih dni indijanskega poletja preživeti v Planici, med najrazličnejšimi aktivnostmi. Letos so si zaželeli tudi joge :-). In mene je doletela čast, da jim priskrbim prvi vtis.

Vedno je privilegij učiti jogo, da to rada počnem pa sem menda že povedala, kajne? Še posebej dobro je, če so na drugi strani pobuda, želja in volja močne. In pri teh otrocih in starših je vse troje kar špricalo od moči. Ena sama dobra volja jih je. NJIM ni treba razlagati, niti jih učiti, kako živeti v tem trenutku, kako izkoristiti dan  - ti otroci in njihovi starši so se tega naučili "the hard way". Imajo pa zato zdaj en tak "buda izraz" v očeh, tudi ko poslušajo, da naj počepnejo, se napnejo in znesejo jajce (kar počne kokoška v moji družinski jogi... Malasana je poza, drugače.)

Odločila sem se, da jim (za prvič) ne bom težila s poravnavo telesa, s sanskrtskimi imeni položajev - želela sem, da se zabavamo in da malo začutimo telo. Čeprav so nekateri med njimi zelo bolni, pa tega na uri sploh ni bilo opaziti. Še po koncu smo vadili "konja" (= stoja na rokah, Adho Mukha Vrksasana)... pa Čebelji dih...

Jaz sem uživala. Hvala vsem za to izkušnjo!!!!!!

PS Se opravičuem za kvaliteto fotke (in obenem hvala fotografu :-)) - tu je prevsem zato, da vidite, da je šlo čisto zares!

četrtek, 15. september 2011

Šolarji

Včeraj smo začeli novo sezono Pravljične joge, s pomembno novostjo - joga za šolarje!!!
Na to uro sem se pripravljala dlje kot na katerokoli drugo uro joge, ever. Namreč, v trenutku, ko začnejo mali otroci spraševati: "Oooh, a že spet to?" ali celo zavijati z očmi, potem je čas za jogo za šolarje :-).
Bistvena razlika med jogo za malčke in jogo za šolarje je ta, da želijo prvi veliko ponavljanja, najbolj bi jim bilo všeč, če bi vsak teden preigravali isto joga pravljico. Šolarji so pa čisto druga pesem. Nekaj novega, vsakič znova. Letos bosta na preizkušnji vsa moja kreativnost in iznajdljivost!

Moj urnik po novem predvideva tudi čas za pisanja bloga. Žal mi je, da sem vas zanemarjala. Zgodilo se je ogromno: nekaj fantastičnih seminarjev in izobraževanj, nekaj fotoshootov, ki jih bom seveda delila z vami, en podpis pogodbe, ki me še čaka, velike spremembe na pomembnih področjih mojega življenja, prenova spletne strani, ki je v teku, nekaj projektov, ki so tik pred začetkom...

Zaenkrat le tale sladkorček:



Eva, moja učenka.
Slikala je Mateja Jordovič Potočnik.
Hvala obema!!!