Kengurujčki

Kengurujčki so v resnici zanimiva, zabavna skupina staršev in otrok, ki se je odločila nekaj zadnjih dni indijanskega poletja preživeti v Planici, med najrazličnejšimi aktivnostmi. Letos so si zaželeli tudi joge :-). In mene je doletela čast, da jim priskrbim prvi vtis.

Vedno je privilegij učiti jogo, da to rada počnem pa sem menda že povedala, kajne? Še posebej dobro je, če so na drugi strani pobuda, želja in volja močne. In pri teh otrocih in starših je vse troje kar špricalo od moči. Ena sama dobra volja jih je. NJIM ni treba razlagati, niti jih učiti, kako živeti v tem trenutku, kako izkoristiti dan  - ti otroci in njihovi starši so se tega naučili "the hard way". Imajo pa zato zdaj en tak "buda izraz" v očeh, tudi ko poslušajo, da naj počepnejo, se napnejo in znesejo jajce (kar počne kokoška v moji družinski jogi... Malasana je poza, drugače.)

Odločila sem se, da jim (za prvič) ne bom težila s poravnavo telesa, s sanskrtskimi imeni položajev - želela sem, da se zabavamo in da malo začutimo telo. Čeprav so nekateri med njimi zelo bolni, pa tega na uri sploh ni bilo opaziti. Še po koncu smo vadili "konja" (= stoja na rokah, Adho Mukha Vrksasana)... pa Čebelji dih...

Jaz sem uživala. Hvala vsem za to izkušnjo!!!!!!

PS Se opravičuem za kvaliteto fotke (in obenem hvala fotografu :-)) - tu je prevsem zato, da vidite, da je šlo čisto zares!