torek, 2. avgust 2011

Sometimes less is more

Ali poznate občutek, ko sredi lenobnega nočnega kopanja lebdite v morju, nad vami zvezde in luna, pod vami zvezde in luna? Breztežnost, brezprostornost in vsi kar je še teh "brez"... Po ta občutek grem včasih zelo daleč. Pa po škržate in vonj borovcev. Letos je zelo malo manjkalo, da bi posnela njihovo pesem v kombinaciji z valovi in ta zvok predvajala med sproščanjem, na urah joge. Naslednje leto bom pripravljena :-).

Še vedno pišem o počitnicah, čeprav so že stoletje daleč, se mi zdi. Vmes se je zgodilo eno vesolje stvari, ne vedno prijaznih. Zdaj se skušam znajti v njem. Ni enostavno in ves čas upam, da se bo za vraga ustavilo in nehalo eksplodirati in goltati vse, kar mu pride nasproti. Rada bi verjela, da ga ustvarjam sama, to vesolje.

In če sem še bolj praktična - med tem ko pišem tole, bi se morala učiti. U.č.i.t.i. Guliti. Namreč, čez nekaj dni me čaka 4urni pisni izpit na temo jogijske filozofije. Tole je torej en kratek skokec od knjig (še eno fino jin vadbo sem si privoščila, o tem več kdaj drugič), da malo pomaham :-), zdaj pa hitro nazaj. Držite pesti.
xoxo