Mnjam

Ponosno sporočam, da je kruh, ki ga pečem, že zelo podoben čisto pravemu kruhu.
Prilagam dokaz :-).
(Plus vse, kar sem spekla, saj veste, ko je enkrat pečica segreta...)

Hlebec iz polnovredene kamutove moke. Žemljice (sta jih delali punčki) so že šle.

Muffinček, brez mleka in jajc, veliko čokolade. Samo še eden je ostal.

Pica. Malo zažgana, dobra.

PS Takoj ko malo urednim fotke (=pomanjšam, izberem), bom objavila, kako je videti čisto pravo snemanje jogijskih položajev. Od začetka do konca. Obljubim!!!

Pobarvanke

Učenje anatomije je lahko zdravo...

Učenje anatomije je lahko tudi zabavno...

Izpit je čez dobra dva meseca. 4 ure za 4 vprašanja.
Vedno bolj mi postaja jasno, zakaj Iyengar učitelji slovijo kot najbolj usposobljeni med učitelji joge... :-)

Predanost

Obstajajo (vsaj) tri vrste učencev: taki, ki vadijo občasno, priložnostno, vsake toliko jih potegne redna tedenska vadba z učiteljem, v skupini. Potem so tu taki, ki vadijo resno, redno, ki imajo svoje učitelje, svoj izbrani stil in vedo, zakaj vadijo. In nazadnje so tu taki, ki si želijo še več. Žarečih oči, v prvih vrstah, tihi, predani, odločni. Počasi začenjam prepoznavati vse vrste učencev Joge, tudi tiste bolj eksotične. Pa te, ki se jih ne da popredalčkati.
Resneje, kot stopate po jogijski poti, večja je verjetnost, da se vam bo zgodilo kaj od naštetega:
nehali si boste barvati lase, nehali boste jesti meso, začeli si boste miksati zelenjavno sadne sokove, na vaši knjižni polici se bodo znašle knjige z naslovi kot na primer Bhagavadgita, Upanishade, Anatomija & Asane, začeli boste fetišizirati stopala, zbirati kratke hlače in znali boste uporabljati samosprožilec na kateremkoli fotoaparatu.

In če joga nežno zagovarja askezo, na skoraj vseh področjih, potem moja sračja ženska narava, ki ji srce zaigra ob lesketajočih, bliskajočih in dragocenih rečeh, eksplodira, ko pride do stopal. Kar ni skrivnost, to že veste. Nekaj časa sem bila sramežljiva in zadržana, a teh časov je do nadaljnega konec. Moj učitelj se rad norčuje iz lakiranih nohtov na nogah, in zadnjič je zagledal moje: "Oh, so you pull your ear and they start blinking?" se je smejal. Jaaaa!!!! Laku je ime Dim Sum Plum, če se sprašujete. In ja, prstan je zlat :-D, narejen posebej zame. Ahh...

Še ena o jogi in hrani

Lunch joga - tokrat s fotkami :-)

hvala Goranu Antleyu za fotke.
hvala dekletom za vadbo :-)
in še posebej hvala Darji in Urši iz Bazilike za ... saj vidite.

Kdo potrebuje kosilo

če lahko imamo oboje, jogo IN kosilo :-)?



ideja je naslednja: joga v središču mesta, v času kosila, namesto kosila (ali namesto hitrega šopinga, ko smo ravno pri tem). in da ne izgubljamo časa še s kosilom, ga po klasu samo pograbimo in nesemo s seboj v pisarno. zdravo, energetsko uravnoteženo kosilo, da o okusu niti ne govorim.... Darja iz Bazilike, respect :-)!

da je to sploh mogoče (o tem sanjarim že kako leto in pol), je kriv City joga center, ki je svoje lovke razširil v samo središče mesta in z Iyengar jogo očaral tudi najbolj zahtevne Ljubljančanke.

več - predsvem več fotk - lahko vidite tule. Patsy, hvala ti!!!!

torej - se vidimo v sredo, ob 12.30h?

Terapija

Je joga pobeg? Je le oblika odklopa iz prekrutega sveta, iz dolgočasne rutine vsakodnevnega življenja, beg od odgovornosti, obveznosti? Je joga mamilo? In kaj se zgodi, če je "zadet" le eden od partnerjev?

Hjam, nočem biti fatalistična :-). Dejstvo je, da vsakršno pretiravanje vodi k oddaljevanju od cilja, četudi le podaljšuje potovanje. Čisto mogoče, da je joga vse zgoraj našteto. Ima pa resno pomanjkljivost, če gledam nanjo kot na omamno sredstvo - je presneto naporna. Občutek ugodja, ki pretresa telo, vsi ti hormoni sreče, ki se sprostijo in medejo čute, do vsega tega ni enostavno priti.

Če mi je dolgo časa največ pomenil občutek miru, ki sem ga čutila po dobri vadbi - saj veste, ko Um končno upočasni skakanje in se včasih celo pusti pokriti z odejico in uspavati - danes opazim tudi drobne zmage na poti. Ne, joga ni tekmovalna, vsaj ne v smislu primerjanja s kolegi jogiji. A sama s sabo vseskozi tekmujem, ne popuščam, čeprav vem, da grem na živce že skoraj vsem okoli sebe. Ko premagam Lenobo... Ko ugotovim, kako premakniti palca na stopalih... Ko mi uspe v Širšasani začutiti breztežnost, za hip... Ko najdem potrpežljivost za staromodno kuhanje marmelade. (O, ja leto je naokoli!!!!! Spet sem plezala po drevesih in nabirala najslajše slive na svetu in ravnokar mi že tri ure na štedilniku vre lonec najboljše marmelade na svetu, čakam, da se naredijo tisti mali zvitki iz češpljevih luščin, mnjam. Brez dodatkov, razen ščepca cimeta, vanilije, malce javorjevega sirupa... Pa da vidimo.)

Na fotki = Paschimottanasana. Pogled vase, razkošen razteg hrbta in zadnjih stegenskih. Nekaj za nedeljo zvečer. 

Foto Mateja Jordovič Potočnik

Kengurujčki

Kengurujčki so v resnici zanimiva, zabavna skupina staršev in otrok, ki se je odločila nekaj zadnjih dni indijanskega poletja preživeti v Planici, med najrazličnejšimi aktivnostmi. Letos so si zaželeli tudi joge :-). In mene je doletela čast, da jim priskrbim prvi vtis.

Vedno je privilegij učiti jogo, da to rada počnem pa sem menda že povedala, kajne? Še posebej dobro je, če so na drugi strani pobuda, želja in volja močne. In pri teh otrocih in starših je vse troje kar špricalo od moči. Ena sama dobra volja jih je. NJIM ni treba razlagati, niti jih učiti, kako živeti v tem trenutku, kako izkoristiti dan  - ti otroci in njihovi starši so se tega naučili "the hard way". Imajo pa zato zdaj en tak "buda izraz" v očeh, tudi ko poslušajo, da naj počepnejo, se napnejo in znesejo jajce (kar počne kokoška v moji družinski jogi... Malasana je poza, drugače.)

Odločila sem se, da jim (za prvič) ne bom težila s poravnavo telesa, s sanskrtskimi imeni položajev - želela sem, da se zabavamo in da malo začutimo telo. Čeprav so nekateri med njimi zelo bolni, pa tega na uri sploh ni bilo opaziti. Še po koncu smo vadili "konja" (= stoja na rokah, Adho Mukha Vrksasana)... pa Čebelji dih...

Jaz sem uživala. Hvala vsem za to izkušnjo!!!!!!

PS Se opravičuem za kvaliteto fotke (in obenem hvala fotografu :-)) - tu je prevsem zato, da vidite, da je šlo čisto zares!